Kaj je monokolo?
Zgodovina monociklizma se je pričela z izumom kolesa v poznem osemnajstem stoletju. Leta 1866 je James Stanley izumil unikatno kolo imenovano Penny Farthing, ki je imelo veliko prednje in malo zadnje kolo.
To vozilo naj bi bilo navdih za izum monocikla.
Ena izmed teorij za nastanek monocikla izhaja iz priljubljenosti Penny Farthing-a v poznem devetnajstem stoletju. Ker so bile gonilke povezane direktno na sprednjo os, se je zadnje kolo dvignilo v zrak in voznik se je rahlo pomaknil naprej. To je po vsej verjetnosti spodbujalo voznike, da so preizkušali koliko časa se lahko vozijo z dvignjenim zadnjim kolesom in tako se je rodil monocikel. Dokazi za to teorijo razvoja se najdejo na slikah iz tistega časa, ki prikazujejo monocikle z velikim kolesom.
Ker monocikel zahteva precej več spretnosti od voznika, kot pa navadno kolo, so mnogi ljudje, ki so jih znali voziti, postali zabavljači. Čez leta so monociklistični navdušenci navdahnili proizvajalce, da ustvarijo nove proizvode kot so brezsedežni monocikel (»ultimate wheel«), visoki monocikel (žirafa oz. »giraffe«)… Z razvojem kvalitete in vzdržnosti monocikla so se med poznimi osemdesetimi leti začeli zanj zanimati tudi ekstremni športniki in nastal je monocikel primeren za vožnjo po gozdnih stezah (»off road«) oz. t.i. MUni. Dandanes ostaja monocikel neznano vozilo, vendar ga kljub temu vozi več ljudi kot kadarkoli prej. Spremenila pa se je predvsem njegova namenskost, saj se je iz zabavljaške aktivnosti razvil v tekmovalni šport in rekreacijsko vozilo.